V sredo, 22. julija, smo v prostorih Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto gostili predsednika Društva Kočevarjev staroselcev Primoža Primca, ki nam je pripravil zanimivo predavanje o zgodovini, jeziku in kulturni dediščini Kočevarjev.

Kočevarji so se na Kočevskem začeli naseljevati že v 14. stoletju. Na tem območju je skozi stoletja nastalo več kot 170 vasi, prebivalci pa so razvili svoj poseben jezik – kočevarščino, eno najstarejših nemških narečij, ki ga danes govori le še peščica ljudi.

Predavatelj je predstavil življenje Kočevarjev, ki so se ukvarjali s kmetijstvom, gozdarstvom in številnimi obrtmi. Posebej znani so bili krošnjarji, ki so svoje izdelke prodajali daleč naokrog. Med bolj znanimi Kočevarji je bil Peter Kozler, avtor prvega zemljevida slovenskega ozemlja in ustanovitelj pivovarne Union. Udeleženci smo si ogledali tudi stare fotografije kočevarskih vasi in posnetke povorke ob 600-letnici naselitve Kočevarjev.

Poseben del predavanja je bil namenjen drugi svetovni vojni, ko je bila večina Kočevarjev preseljena v Posavje, na območje, od koder so bili pred tem izgnani slovenski prebivalci. Po vojni se jih je veliko izselilo v tujino, številne kočevarske vasi so ostale prazne in sčasoma propadle, številni priimki pa so bili poslovenjeni.

Leta 1992 je bilo ustanovljeno Društvo Kočevarjev staroselcev, ki danes skrbi za ohranjanje kočevarskega jezika, običajev, pesmi in bogate kulturne dediščine. V Občicah upravlja tudi kulturni center z muzejem, kjer obiskovalcem predstavlja več kot 600-letno zgodovino Kočevarjev.

Predavanje je bilo zanimivo in je udeležencem približalo zgodbo skupnosti, ki je pomembno zaznamovala prostor jugovzhodne Slovenije.

Ohranjanje kulturne dediščine ni le skrb za preteklost, temveč tudi odgovornost do prihodnjih generacij. V Rdečem križu verjamemo, da lahko z medsebojnim spoštovanjem, odprtostjo in razumevanjem različnih zgodb gradimo močnejšo, bolj povezano in solidarno skupnost.